Prijava na reševanje Hollandovega vprašalnika interesov:

⭐️osebno se oglasite na Ljudski Univerzi Ravne na Koroškem

ali

⭐️napišite sporočilo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Na Ljudski univerzi Ravne na Koroškem vam v okviru Koroškega informacijskega in svetovalnega središča (KISS) nudimo brezplačno reševanje Hollandovega vprašalnika interesov. Ameriški psiholog dr. John HOLLAND je ljudi glede na interese razdelil v 6 tipov: R - realističnega, I - raziskovalnega, A - umetniškega, S - socialnega, E - podjetniškega in C - konvencionalnega. V istih šest tipov modela RIASEC je razdelil tudi poklice oziroma delovno okolje. Ljudje se praviloma boljše počutimo in smo uspešnejši, če delamo v okolju, ki mu glede na lastno kombinacijo zgornjih tipov pripadamo.

Izbira našega področja delovanja ali poklica je ena izmed pomembnejših odločitev, ki jih sprejmemo v življenju. Da bomo nalogam in zastavljenim ciljem kos, jih moramo uskladiti z našimi interesi, zmožnostmi in osebnostnimi značilnostmi. Kar nekdo opravi z veseljem, hitro in brez težav, lahko drugemu predstavlja problem, slabo voljo in s tem slabši rezultat. Za uspeh in zadovoljstvo na delovnem mestu ali pri prostočasnih dejavnostih je ključna izbira izzivov, s katerimi se soočamo. Če pri določenem delu ne najdemo smisla, nam greni dneve ali so rezultati kljub vloženemu trudu slabši, to ne pomeni, da smo nemotivirani, leni ali nesposobni. Po vsej verjetnosti zadane naloge niso najprimernejše za naš tip osebnosti. Seveda se v življenju vsakdo sreča z delom, ki ga sam ne bi izbral ali izzivi, s katerimi se najrajši ne bi soočil, vendar je dobro, da ti ne predstavljajo večine. Da bi lažje ugotovili, katere naloge nam bolj ležijo, kateri poklici in hobiji so za nas primernejši in kakšen tip osebnosti imamo, si lahko pomagamo z vprašalniki interesov.

Poklicni interesi ne odkrivajo le določenega poklica ali delovnega okolja, pač pa tudi primernost za specifične naloge znotraj kolektiva. Ključna za uspešno in zdravo delo je smiselna razporeditev opravil znotraj skupine. Vprašalnik interesov je zaradi tega primeren tudi za podjetja.

Kot otroci in mladostniki večinoma »sanjamo«, kaj si v življenju želimo. Kasneje lahko zaradi okoliščin, omejitev prostora in časa, »sanje« pozabimo ali potlačimo. Vprašalnik interesov nas bo pomagal spomniti, s čim se želimo ukvarjati in kaj si želimo doseči.

Vprašalnik interesov je namenjen vsem:

• ki niste prepričani, katera srednja šola ali študij sta prava za vas.

• ki želite odkriti, katero delovno okolje je za vas najprimernejše.

• ki boste v prihodnosti zamenjali delovno mesto.

• ki se zanimate za nove prostočasne izzive.

• ki želite izvedeti, kateremu interesnemu tipu pripadate.

• ki se na delovnem mestu soočate s težavami, a ne poznate vzroka zanje.

☀Veselimo se srečanja z vami.

SEMENA - NAŠ ZAKLAD

Ste že kdaj pomislili, kakšen čudež je seme rastline? Majhna, drobcena pikica, iz katere zraste večmetrska rastlina, ne da bi mi karkoli naredili za to, razen da smo jo položili v vlažno zemljo. Iz nič, iz mini pikice je živi duh narave ustvaril veliko rastlino, ki se nesebično daje za hrano in moč človeku in živalim.

Vsebina:

• Zakaj je pomembno, da skrbimo za lastna semena;
• v čem se skriva past novih genskih tehnik pridobivanja semen;
• kako si lahko sami pridelamo svoja semena osnovne zelenjave za svojo samooskrbo;
• problem hibridnih semen; kako sami vzgojimo sadike ter kdaj je primerni čas setve;
• osnovni biodinamični napotki - med drugim zakaj sejati pred polno luno, zakaj presajati popoldne in zakaj zelišča in plodove pobiramo dopoldne.

Sklop 1: DESET KORAKOV DO USPEŠNO ODPISANEGA ESEJA (književnost)

V programu "Deset korakov do uspešno odpisanega eseja" bomo pod mentorstvom izkušene profesorice o vseh štirih letošnjih razpisanih delih razpravljali, si delili razmišljanja, diskutirali, se naučili argumentirati lastne trditve, jih analizirali in primerjali ...

Srečanja bodo predvidoma potekala enkrat tedensko v obliki videosrečanj (platforma ZOOM). Trajala bodo dve šolski uri (90 minut), celoten program pa bo obsegal 10 srečanj.

Predvideni pričetek: marec 2023. Program se bo izvedel le v primeru zadostnega števila prijavljenih.

Cena programa: 150,00 eur.

Sklop 2: SLOVENSKA SLOVNICA (12 ur) S PRIPRAVO NA USTNI DEL (8 ur)

V programu "Slovenska slovnica s pripravo na ustni del" bomo pod mentorstvom izkušene profesorice strnjeno ponovili, osvežili, usvojili in/ali utrdili učno snov jezikovnega dela pouka ter pojme in prvine za interpretacijo besedila.

Srečanja bodo predvidoma potekala enkrat tedensko v obliki videosrečanj (platforma ZOOM). Trajala bodo dve šolski uri (90 minut), celoten program pa bo obsegal 10 srečanj.

Predvideni pričetek: april 2023. Program se bo izvedel le v primeru zadostnega števila prijavljenih.

Cena programa: 150,00 eur.

Več informacij o obeh sklopih in prijava: 040 566 747 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Vabljeni k vpisu!

Svet zavoda Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, 2390 Ravne na Koroškem, v skladu z Zakonom o izobraževanju odraslih (Uradni list, št. 6/2018), Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB in s spremembami), Odlokom o ustanovitvi Ljudske univerze Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2018), Pravili Ljudske univerze Ravne na Koroškem in sklepom št. 133, sprejetim na 19. redni seji Sveta zavoda Ljudske univerze Ravne na Koroškem z dne 16. 12. 2022, razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE (m/ž) JAVNEGA ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM (LURA).

Več...

Ljudska univerza Ravne na Koroškem vabi na Ljudsko uro Od smreke do strehe 2. V torek, 6. decembra 2022 ob 16. uri, vam bomo v Grajski časopisni kavarni Eleonora (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika) predstavili nesnovno kulturno dediščino prekrivanja strehe s smrekovimi skodlami (»šitlni«). Na Ljudski uri Od smreke do strehe 1 smo spoznali obrt cepljenja »šitlnov«, tokrat pa nas bo mojster Leopold Kos (»Prevrženov Polda«) naučil »kritja«. Ljudsko uro bomo pričeli s predstavitvijo vsebine in video utrinkov s prve delavnice, nadaljevali pa s praktičnim prikazom prekrivanja. Na Koroškem še poznamo vrhunske mojstre obrti »lesenih streh«, zato želimo, da ujamete del te bogate kmečke dediščine. Dobrodošli na Ljudski uri Od smreke do strehe 2.

Prijave: https://forms.gle/3NmjSqkeTSzMr4p46

Lesena strešna kritina je bila poleg slamnate v preteklosti na Slovenskem najbolj razširjena in še iz Valvasorjevih časov velja za prestižnejšo od slamnate. Danes 58 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi. Domnevamo lahko, da je bil les nekoč najprikladnejše in najcenejše gradivo za prekrivanje hiš in drugih zgradb. Na ozemljih, kjer so bile v preteklosti strehe lesene, še žive posamezniki, ki znajo izdelovati deščice in z njimi pokrivati strehe. Cepljene deske za pokrivanje streh imajo na Slovenskem več imen. »Šinkl« (Gorenjska), »šikl« (Štajerska), »šinktl« (Slov. Koroška), »šindra« (Notranjska in Kočevska) so narečni izrazi za knjižno ime skodla. Koroške kmetije obdajajo obsežni mešani gozdovi, v katerih med iglavci prevladuje smreka. Do druge svetovne vojne je bila večina zgradb na »koroških celkih« (samotnih kmetijah) pokrita s cepljenimi smrekovimi deščicami, »šitlni«. Danes se lesene strehe in izdelovanje skodel ohranjajo kot snovna in nesnovna kulturna dediščina. Ker streha, pokrita s skodlami, s finančnega in časovnega vidika ni več najugodnejša izbira, se investitorji zanjo odločajo zaradi ohranjanja kulturne krajine, kmečke nostalgije, osebne navezanosti ali okoljske ozaveščenosti, saj je lesena streha zaradi lokalnih virov ter enostavne reciklaže trajnostna. Na Koroškem je največ lesenih streh ohranjenih v dolinah Tople, Bistre in Koprivne v Občini Črna na Koroškem, zgleden primer s skodlami kritih objektov pa je kmetija Janež v Strojni, v Občini Ravne na Koroškem. S »šitlni« je pokrita tudi Prežihova bajta na Prežihovini nad Kotljami. Lesene strehe so značilne za »kašte« (kašče), dokumentirane v knjigi Kašte v Mežiški dolini, ki jo je leta 2012 izdal Las Mežiške doline. Kot alternativa cepljenim smrekovim deščicam se ponekod pojavljajo rezane macesnove deske, saj je njihova izdelava hitrejša, les pa obstojnejši. Lesena streha dobi s časom značilno sivo patino, ki se zlije z alpsko in predalpsko krajino.