Ste že slišali za Suško, »gladovno« vodo … in objete bukve?
Udeleženci študijskega krožka Bralna (e-)kavarna, ki ga vodi mentorica dr. Anja Benko, smo prebrali knjigo dr. Franca Sušnika In kaj so ljudje ko lesovi in obiskali opuščeno domačijo Suško, kjer so živeli in kmetovali predniki pisatelja, knjižničarja, pedagoga, zgodovinarja, publicista in zavednega Korošca ter ustanovitelja Gimnazije Ravne na Koroškem in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.
Literarni pohod na Suško smo pričeli »pri mokrem jopiču« na Obretanovem pod Uršljo goro, kjer je spomenik žrtvam NOB, ki ga je načrtoval arhitekt Franc Mezner, lirična besedila pa napisal dr. Franc Sušnik. Od tam smo zaobšli Suške plaze, se ustavili pri »objetih bukvah« ter dospeli na Suško »freto«, kjer smo brali knjigo In kaj so ljudje ko lesovi, poslušali pravljico Hvaležni medved ter klepetali o starih časih pod Goro. Spustili smo se do izvira »gladovne vode«, se odžejali in se do »mokrega jopiča« vrnili čez Sušnikov vrh mimo »macesna na tri vrhe«.
Po obisku Suškega smo soglasno pritrdili pisateljevim besedam:
»Kar je v dolini premalo lepote, vsa je vzkipela v našo goro: v sinji baržun njenih lesov in v rdeče slapove šenturšeljc; v mogočno veličastvo njenih vih, v mir njenih mehkolasih trat in v svobodne razglede njenega vrha. In ko ji sonce zjutraj oblije teme s poljubom prve ljubezni in ji sname megleno odejo z naročja in izpod nog, se zmezijo sive skale ko ovčje črede, sence bežijo v divje globače Pogorelca in Rup, gams vodi družino v Suške frate; v Črnem vrhu, v Plešivški kopi zaihtijo sekire in smreke zastočejo od bridke sle; jutro raste na Vernaci, raste in cveti na požganišču v Šeserju in pri Jelenu, cveti in prede zlato kodeljo od Ivarti do Prežiha, in zvon zatrepeče po sončni tenčici in dan je razsut v razkošne dalje.«
»Ali na Suškem so bili vajeni rasti ko gabri in bukve v gori. Stegovali so korenike po plitvi zemlji in sesali iz nje in se stegovali skozi goščo križev k soncu po rast in življenje; kar je obtičalo v čami, je usahnilo. Nov Sušnik je prirastel, novo Sušnico si je našel med deklami okoli Uršlje gore, novi otroci so se rodili, eni vzcveteli od gorskega sonca, drugi umrli, ker so bili prezgodaj rojeni kje mimogrede sredi ozar ali so omagali ali se zadušili v joku, ko je mater podila nevihta z garami po zadnje snopje. Toda rod na tej kruti zemlji na Suškem vrhu nikoli ni usahnil. Vsako leto je odrajtal sveti Uršuli na Gori svojo dolžno ovco in ni izbiral ne najbolj medle ne stare. Zato nobenemu Sušniku ni šlo trdo, ko si je prosil ženo; sveta Uršula, varuhinja devic daleč naokoli , je skrbela za Suške, in če mlade ni bilo, je bila starejša, a še vedno kos trpljenju in rojenju.«
(T. Sušnik, Življenje in delo dr. Franca Sušnika; Poglavje iz nenapisanega romana)
Galerija dogodka je dostopna na: https://lura.si/utrinki/galerija/315-studijski-krozek-bralna-e-kavarna-2021-literarni-pohod-na-opusceno-domacijo-susko-17-6-2021.
Udeleženci so o literarnem sprehodu zapisali, da »je bilo spominjanja vredno«, »da je bil super pohod na Suško« ipd., vsi pa so izrazili še željo, da se čim večkrat dobimo na prelepih in premalo znanih kotičkih naše Koroške ter jo spoznamo še iz drugačne literarne perspektive.
Zapisala: Peter Buhvald, vodja literarnega sprehoda na Suško,
in Anja Benko, mentorica študijskega krožka
Študijske krožke sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Občina Ravne na Koroškem, njihov koordinator pa je ACS – Andragoški center Slovenije.